Montfoort

Montfoort
Mesto
Center mesteca Montfoort na Nizozemskem
Zastava Grb
Lokacija v provinci Utrecht
52°2′42″N 4°57′4″E
Država	Nizozemska
Provinca	Utrecht
Upravljanje
• Telo	Občinski svet
• Župan	Petra van Hartskamp (VVD)
Površina
• Skupno	38,20 km2
• Kopno	37,69 km2
• Voda	0,51000000000001 km2
Nadm. višina	2 m
Prebivalstvo  (maj 2014)
• Skupno	13.653
• Gostota	362 preb./km2
Časovni pas	CET
Poštna številka	3417, 3460–3461
Omrežna skupina	0348
Spletna stran	www.montfoort.nl

Montfoort (nizozemsko: [ˈmɔntfoːrt] ) je občina in mestece na Nizozemskem, v provinci Utrecht v polderju Lopikerwaard. Občina ima 13.868 prebivalcev (22. november 2024, vir: CBS) in površino 38,25km². Montfoort, ki je mestne pravice prejel leta 1329, je bil med 12. stoletjem in 1672 rezidenca montfoortskih gradiščanov ali vikontov.

Zgodovina

Nastanek

Okoli leta 1170 je škof Godfrid Rhenenski naročil gradnjo gradu na strateški točki ob reki Hollandse IJssel. Ta trdnjava je bila namenjena zaščiti Knezoškofije, ozemlja utrechtskega škofa, pred napadi nizozemskih grofov. Poleg tega je škof od tu lahko nadzoroval včasih nemirni Utrecht. Ime gradu verjetno izhaja iz “Mons Fortis”, kar pomeni močna gora ali trdnjava. Za poveljnika gradu je bil imenovan ministerial iz viteškega reda. Ta ministerial je prejel naziv vikont Montfoortski, in nekaj posesti v okolici. Vikonti ali gradiščani so se pojavili kot mogočni gospodje, ki so pustili pomemben pečat v zgodovini regije.

Razvoj

Okoli gradu je nastalo naselje, ki je leta 1329 dobilo mestne pravice. Mesto Montfoort je bilo obzidano in izkopan je bil jarek. Znotraj mestnega obzidja Montfoorta je bilo 26 obrambnih stolpov in bastion, na katerem je stal mlin na veter. Do mesta je bilo mogoče priti prek Heeswijkerpoorta, Willeskopperpoorta, IJsselpoorta in Waterpoorta.

Sedanji mlin na veter “De Valk” je bil zgrajen leta 1753 na mestu mlina, ki je stal že od srednjega veka. Njegovega predhodnika je vikont postavil kot prisilni mlin. To je pomenilo, da so morali prebivalci Montfoorta in okoliških vasi, vključno s Heeswijkom, Achthovenom, Mastwijkom, Cattenbroekom, Bloklandom in Willeskopom, tam mleti žito. Od starih mestnih obrambnih utrdb so ostala le vrata IJsselpoort in nekaj ločenih delov mestnega obzidja. Leta 1302 je bila po ukazu Henrika III. Montfoortskega zgrajena Velika ali cerkev sv. Janeza, ki je s tem nad njo pridobil patronatsko pravico.

Moč gospodov Montfoortskih

gradiščani/vikonti Montfoortski so se v svojem prizadevanju za večjo moč večkrat spopadli s svojim gospodom, utrechtskim škofom. Zahtevali so tako imenovano visoko sodstvo in dobesedno sovražili škofa. Škof in mesto Utrecht sta leta 1387 oblegala mesto Montfoort, vikont pa je bil na koncu prisiljen kapitulirati. To je primer boja, ki se mu vikonti Montfoorta niso izogibali in so si vedno znova prizadevali za močan in neodvisen položaj. Da Montfoort ni bil šala, je bilo očitno leta 1448, ko je Montfoort osvojil mesto Woerden.

Reformacija

Leta 1544 je red Ivanovcev v Montfoortu ustanovil Komendo sv. Ivana, na katero sta kapela in križni hodnik še vedno oprijemljiva spomina. Nekaj desetletij pozneje je sledila reformacija. Leta 1581 so Stanovi Utrechta prepovedali katoliško bogoslužje. Vikonti Montfoortski, od leta 1583 ne več iz rodbine Roverskih temveč iz južno-nizozemske rodbine Merodeških, so ostali zvesti stari doktrini. Zaradi svojega vplivnega položaja se reformacija v Montfoortu ni zares uveljavila, čeprav je tudi tukaj cerkev prešla v roke protestantov. Utrechtski arhiv hrani čudovite stare mestne zemljevide Montfoorta, med drugim tudi Jakoba Deventerskega (1557-1573).

Leta 1629 je Montfoort prizadel velik požar, ki je uničil cerkev sv. Janeza (Velika ali cerkev sv. Ivana). Obnova sedanje reformirane cerkve je bila končana leta 1634, delno financirana s prodajo cerkvenih zemljišč.

Konec moči gospodov Montfoortskih

Leta 1648 so visoki dolgovi prisilili vikonta, da je prodal svoje pravice in posesti v Montfoortu. Vloga vikontov Montfoorta se je tako končala. V katastrofalnem letu 1672 so mesto zasedle francoske čete. Stadholderju Viljemu III. jih je hitro uspelo pregnati, toda sovražnik je ob njihovem odhodu razstrelil srednjeveški grad. Zunanje dvorišče se je ohranilo in se danes imenuje "grad". Mimogrede, v tem kompleksu je bil dolgo časa, vse do leta 1968, državni zapor oziroma popravni dom za dekleta.

Vzpon industrije: gumbov in vrvi

Fotografija Montfoorta iz zraka v obdobju 1920-1940.

Tradicionalno je bila dejavnost mesta osredotočena predvsem na kmetijstvo okoliškega podeželja. Za vrvarsko industrijo je bilo na voljo več vrvarskih ulic. Montfoort je bil znan tudi po izdelavi gumbov, zaradi česar so si prebivalci prislužili vzdevek "gumbarji". Leta 1749 je bilo tam zaposlenih štiriintrideset vajencev gumbarjev, leta 1760 pa se omenja tovarna, ki je izdelovala koščene gumbe, ki so bili zelo iskani. V 19. stoletju je postalo pomembno opekarstvo, kar je privedlo do ustanovitve več opekarn v bližini mesta, ki so kasneje izginile.

Naselitveni centri

Občino Montfoort sestavljajo naslednji kraji, vasi in/ali okrožja:

• Achthoven
• Achthoven-Oost
• Blokland
• Cattenbroek
• Heeswijk
• Knollemanshoek
• Linschoten
• Mastwijk
• Montfoort
• Willeskop

Topografija

Nizozemska topografska karta občine Montfoort, junij 2015

Pomembne osebe

• Janez III. Montfoortski (ok. 1448 – 1522), vodja stranke trsk v vojni trnka in trsk v utrechtski škofiji
• Antonij Blocklandt van Montfoort (1533 ali 1534 - 1583) nizozemski slikar
• Isbrand van Diemerbroeck (1609–1674), nizozemski zdravnik, anatom in profesor
• Matthew Maty (1718–1776), zdravnik in pisatelj, tajnik Kraljeve družbe in knjižničar Britanskega muzeja
• Mark van Eldik (rojen leta 1967), nizozemski voznik relija

Galerija

• 
  Stara mestna hiša v Montfoortu
• 
  Montfoort Utrecht z delujočim mlinom za moko
• 
  Hoogstraat, najstarejša in najpomembnejša ulica v Montfoortu
• 
  Pogled na Montfoort
• 
  Montfoort, cerkev:Cerkev Janeza Krstnika
• 
  Zapornica: schutsluis Montfoortse Vaart
• 

Glej tudi

• Spominska plošča za gospode Montfoortske

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Montfoort v Wikimedijini zbirki
• Uradno spletno mesto